Nedavno smo se s projektno ekipo “Skupaj za boljše skupnosti” odpravili na obisk Centra za družine Mirenski Grad. Zanimalo nas je, kako skupnostni modeli delujejo v praksi in kako se vodenje prepleta z vsakdanjim življenjem.
Ponudil nam je vpogled v delovanje skupnosti, ki uspešno združuje različne vloge in posameznike.
Srečanje smo začeli s skupnim kosilom, kjer smo se spoznali z vodjo, Majo Prinčič, in njeno sodelavko, Evo Premrl Olivo. Hitro smo ugotovili, da so prav skupni obroki pomemben del skupnega življenja sodelavcev.
Na Mirenskem Gradu imajo kar štiri pravne osebe in kar nekaj skupnosti, ki pa iščejo skupno sinergijo. Kako jim to uspeva?
Sobivanje kot temelj skupnosti
Ena izmed posebnosti delovanja Mirenskega Grada je sobivanje. Zaradi njegovega odmika od centrov, središč, šol in dnevnih poti so se njihove kapacitete za prebivanje pokazale kot velika priložnost. Več kot polovica zaposlenih namreč tam tudi prebiva, poleg njih pa še brezdomci in mladi. Zanimivo je, da se je ustalitev sodelavcev utrdila med epidemijo covida-19. To kaže na odpornost in privlačnost takšnega modela.
Dobra družba in komunikacija
Njihova ekipa se redno srečuje na tedenskih usklajevalnih sestankih, za vsakodnevno komunikacijo pa uporabljajo tudi mobilno aplikacijo. A poudarek je nekje drugje: so tudi prijatelji in skrbijo za dobro počutje. Imajo se radi in črpajo energijo iz medsebojnih odnosov. Med nekaterimi prostovoljci se spletejo tudi ljubezenske zgodbe in tako nastanejo družine, ki za poslanstvo navdušujejo naslednje rodove. Svojo povezanost gradijo tudi z druženjem v prostem času, nedeljskimi mašami ter z mesečnimi duhovnimi vikendi za vse sodelavce in njihove družinske člane.
Motor in srce Mirenskega Grada: prostovoljci
Okrog 80 prostovoljcev pomaga pri izvedbi in koordinaciji dejavnosti in programov za otroke, brezdomce in družine. Tekom leta nudijo učno pomoč (v živo ali na daljavo), organizirajo kreativne, kuharske in glasbene delavnice, počitniške dneve in tedne, oratorije ter nudijo svetovalno pomoč.
Mirenski Grad mnogim ponuja priložnost za krepitev znanj, veščin in spretnosti, vključitev v družbo, zato se prostovoljci radi odzovejo in se vračajo. Srednješolci se še posebej radi odzovejo vabilu k izvajanju počitniških delavnic in varstva, saj tam tudi bivajo in v tem uživajo.
Vincencijanska karizma
Posebnost Mirenskega Grada je vincencijanska karizma, ki se osredotoča na delo z ubogimi. To karizmo najbolj izžareva duhovnik lazarist Peter Žakelj, glava in srce Mirenskega Grada. Njegova podporna vloga sodelavcem je nepogrešljiva, saj jim je na voljo pri večjih izzivih, težavah in za osebni pogovor.
Vodenje: Izzivi in umetnost
Večletna vodja Centra za družine, Maja Prinčič, kot voditeljica skrbi za koordinacijo prostovoljcev in povezovanje dejavnosti, v odnosih s končnimi uporabniki prevzema težje izzive in poskrbi za red. Demokratično vodenje, z veliko mero soudeleženosti, zaupanja in poverjanja nalog zagotavlja, da so programi skrbno pripravljeni, izvedeni in na koncu da so prostori tudi pospravljeni – to ni samoumevno, kajti Mirenski Grad ima različnih prostorov in kotičkov vedno več.
Obisk Mirenskega Grada je bil navdihujoč. Spoznali smo, da vodenje ni zgolj upravljanje procesov, temveč predvsem gradnja odnosov, spodbujanje pripadnosti in ustvarjanje okolja, kjer se posamezniki počutijo cenjene in slišane. Moč skupnosti, ki jo ustvarjajo in živijo, je zgovorno pričanje o tem, kako je tudi danes smiselno hoditi po poti sodelovanja, medsebojne pomoči in dobrote.
Obisk smo izvedli kot del študijskega krožka Skupaj za boljše skupnosti.
