»K usposabljanju so me pritegnile vsebine, ki mi pri delu pogosto umanjkajo. To pa me prepogosto potegne v improvizacijo,« je v svoji prijavnici zapisal eden od 26 prijavljenih na usposabljanje Vodenje 9,7.
Pridobivanje voditeljskih veščin, ki bi voditelju dale gotovost in zmanjševale stopnjo improvizacije, je bila ena od osrednjih želja, ki so ekipo izvajalcev vodile pri pripravi tega celoletnega usposabljanja.
Ne pa edina. Že prvi vikend, ki je potekal v petek in soboto, 11. in 12. oktobra, se je začel popolnoma drugače: v molitvi, medsebojnem spoznavanju udeležencev, delitvah ob Božji besedi in odgovarjanju na vprašanje, s kakšnim razlogom sploh opravljam svojo voditeljsko vlogo
Začelo se je v Celju
Pri Sv. Jožefu v Celju, kjer je prvi vikend potekal, je bilo med 26 prijavljenimi najti 9 duhovnikov, 2 stalna diakona in 15 laikov (od tega dva v formaciji za stalni diakonat).
V tematiko z naslovom Biti voditelj v Cerkvi in z Jezusom sta se skupaj z udeleženci poglabljala izkušena Aleš Čerin in Benjamin Siter. Nekatere od obravnavanih tem so bile Kaj pravzaprav pomeni vodenje, Voditeljevi krogi, Napolnjenost voditelja s Svetim duhom, Drže služečega voditelja in Poverjanje nalog.
Je res potrebno biti superman?
Velika pričakovanja, ki jih do usposabljanja gojijo udeleženci, bi lahko z nekoliko šaljivosti ponazorili tudi z zapisom enega od udeležencev: »Škof mi je dal zraven še štiri župnije, pa nisem ziher, če bo to laufalo. Z vašim usposabljanjem za supermana imam najbrž več šans, da bo.«
Šalo na stran: tako se danes ob svojih nalogah počutijo mnogi duhovniki. Pa je res potrebno, da na ta način izgorijo do konca? Izgoreti za Boga je gotovo plemenito, toda ali je razlog občutka preobremenjenosti z delovnimi nalogami smiseln? Do katere stopnje lahko ta duhovnik svoje izzive reši sam, od kod naprej pa je ključno, da je predan v roke dobremu voditelju? Do katere mere lahko sam usmerja oz. vodi svoje delo?
Kljub temu, da se izraz vodenje ne sliši zelo teološko, je za sodobnega duhovnika po mojem mnenju ključnega pomena.
