Urška Česnik je po poklicu psihologinja in pedagoginja. Njena strast so ljudje, dinamika odnosov in preprosto predajanje življenjskih veščin. Njeno poslanstvo, ki ga sedaj uresničuje z ekipo Zavoda za ustvarjalno družbo Tipovej, se je začelo kaliti že zdavnaj – v domači dnevni sobi.
Spomni se dogodka iz otroštva, ko je ob obisku prijateljev in njihovih otrok doma razbila kozarec. V trenutku, ko so vsi prisotni “zmrznili”, je njena mama mirno odreagirala: “Vse je v redu! Noge gor, pospravimo črepinje, obujte si copate …”
Prav iz takih situacij in opazovanja, kaj se dogaja z ljudmi in kako lahko drug drugemu pomagamo, da smo boljši, se je rodila njena strast. Urška verjame v koncept kompetence: ni dovolj, da nekaj vemo; ključno je, kako to, kar vemo, dejansko uporabimo v praksi.
Odrasli smo pozabili, da so napake OK
“Pri otrocih so napake popolnoma naravne,” pravi Urška. “Proces poskusov in napak se začne z rojstvom, traja kar nekaj časa in je normalen del učenja.” Kdaj se torej zalomi?
“Svet nam začne sporočati, da napake niso OK,” pojasnjuje. V osnovni šoli se začnejo pravilni in napačni odgovori ter ocene. Pri 18. letu, ko dobimo volilno pravico in lahko opravljamo vozniški izpit, bi morali že vedeti, kaj je prav in narobe. Kaj je ustrezno in neprimerno – družbeni predpisi in moralna pravila postavljajo norme, kjer odklon ni sprejemljiv.
Tako v odrasli dobi ponotranjimo nov pristop in napake porinemo v območje nezaželenega. Če smo se otroku ob kiksu namuznili, se odrasli ob naši napaki zdrznejo.
Napaka ni sramota, ampak informacija
A učenje iz napak mora ostati del vsakdana, saj so napake zelo kakovostna informacija. V novih okoljih in situacijah so napake ključne. Iz njih izvemo, kaj vse ni delovalo, in tako lahko naslednjič v podobnih situacijah izberemo drugo pot ali scenarij.
To je še posebej pomembno pri prehodih med različnimi sistemi – iz šole na fakulteto, s fakultete v službo, ob prevzemu novih vlog in nalog. Vsak sistem ima svoja pravila. V šolah je zelo izrazita strategija sledenja navodilom. Na fakultetah se predvideva že bistveno večja samostojnost. V službah od nas pričakujejo, da poleg tega postanemo še proaktivni.
A ta prehod ni vedno lahek. Logično je, da se moramo starih vzorcev odučiti in novih priučiti. Zato je ključnega pomena, da ustvarimo okolja, kjer so napake dopuščene in obravnavane kot učna izkušnja.
Vsi smo samo ljudje, a to je tudi naša moč
Taka okolja moramo negovati v družinah, partnerstvu in, kolikor je le mogoče, tudi v delovnih ekipah. Ljudje smo prvaki v socialnem učenju, kjer imajo močno vlogo zgledi, mentorji in vrstniki. Najhitreje se učimo drug od drugega.
Vsega tega pa ni mogoče doseči brez zavedanja, da smo zgolj ljudje. Če smo brez energije in v slabi koži, je normalno in človeško, da naredimo več napak. “Čeprav je za mano naporen dan in pridem domov utrujena,” pove Urška, “pa lahko z jasno komunikacijo in preprostimi odločitvami – na primer: ‘Mi daš 10 minut, da pridem k sebi?’ – omogočim sebi in možu, da si prisluhneva.”
Priložnost za rast – pridružite se!
Vas zanima, kako v praksi graditi kulturo jasne komunikacije, ne-obtoževanja in okolje, kjer napake analiziramo, transformiramo in jih uporabimo za svojo osebno rast?
Pridružite se Urški Česnik na 5-urni delavnici Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha!, ki se začne v sredo, 19. 11. 2025, ob 18.00 na Socialni akademiji v Ljubljani.
