Vodja se pri svojem delu srečuje z načrtovanjem, organiziranjem, motiviranjem, preverjanjem in ukrepanjem. Da bi ustvaril dobro in spodbudno delovno okolje, si pomaga z različnimi orodji in metodami. Vendar pa zgolj z na ta način ni mogoče voditi. Pomembno vlogo ima tudi vedenje. Koliko pa se vodja zaveda vpliva svojega vedenja na ljudi v organizaciji?
Pri ustvarjalnem razreševanju individualnih, družbenih oz. vodstvenih izzivov so lahko vodji v pomoč t. i. izkustveni pristopi. Ti pristopi razvijajo osebnostne lastnosti in veščine, vodji pa pomagajo v interakcijah z drugimi ljudmi. Gre za proces, kjer vodja ozavešča, kje lahko ima vpliv na svoj odziv v določeni kritični situaciji. Da je vodja v tem procesu uspešen, potrebuje najprej ozavestiti svoje »slepe pege«, ki mu povzročajo relacijsko, finančno in tudi časovno škodo.
Pomen slepih peg
Gre za določene čustvene oz. psihične vsebine, ki so shranjene v »neprodušni posodi« (naši zavesti) tako dolgo, dokler se posameznik ne odloči, da se je pripravljen soočiti s temi vsebinami.
Za slepe pege bi lahko poenostavljeno rekli, da sprožijo spodrsljaje v vedenju. Ti spodrsljaji so razvidni iz načina reagiranja vodje v situacijah, ki vodjo presegajo. Kadar se ta ne more soočiti s pritiski iz okolja, se s polnim pogonom zaženejo v pomoč obrambni mehanizmi. Ti ščitijo posameznika pred tistimi zunanjimi dejavniki, ki jim še ni kos.
Prepoznavanje slepih peg
Pri prepoznavanju slepih peg je najbolje začeti z vprašanji.
- Koliko se v kritičnih situacijah zavedate vpliva svojega vedenja na druge?
- Česa je v vaših medosebnih interakcijah več: izzivov, ki so posledica slabih namenov, ali težav, ki nastajajo zaradi pomanjkanja zavedanja o vplivu vašega vedenja na ostale?
- V kakšnih primerih svoje vodenje presojate po vaših (dobrih) namerah in v katerih situacijah ozaveščate, kako ekipa dojema vaše vodenje?
- Kdaj ste se kot vodja znašli v vrtincu tesnobe in prisilnih ponavljanj, iz katerih niste mogli izstopiti, posledično pa doživljali popolno nemoč?
- Na katera samoobrambna sklepanja ste pritrjeni v podobnih trenutkih?
- Kolikokrat se ujamete pri razmišljanju, da so vaše sposobnosti odgovorne za vaše uspehe, medtem ko so zunanji dejavniki vzrok za vaše neuspehe?
Zgornja vprašanja lahko pomagajo vodji ozavestiti, katere obrambne mehanizme je razvil pri svojem vodenju. Ti obrambni mehanizmi so mu v pomoč in delajo zanj, ker branijo njegovo ego stanje. Ker je do sebe pristranski, je posledično omejen za sprejemanje konstruktivnih povratnih informacij kot proces vseživljenjskega učenja.
Slepe pege kot področja izboljšav
Slepe pege kažejo, kje pri vodji so še mogoča področja za izboljšave. Z naslavljanjem slepih peg vodja prepoznava samega sebe, kar mu služi kot pomoč, da se ne zatakne tam, od koder si na vse pretege želi pobegniti.
Posameznik, ki gre čez proces psihološkega, družbenega in duhovnega prebujenja, najde pot do sebe in je hkrati sposoben zdržati s sabo in z drugimi v kritičnih trenutkih. Vodja se z delom na sebi sooča z lastno osebnostjo sprejema in predeluje lastne hibe ter prebuja lastne vire moči. To vodji omogoča, da s svojo držo in odnosom pomaga tudi drugemu.
Zaradi okrepljenega občutka odgovornosti in objektivnosti vodja ohrani profesionalno vedenje in se ne pusti ujeti v čustveno zanko koga drugega. Njegovo vodenje je usmerjeno v iskanje človekove dobrobiti.
Viri in literatura
Edmondson, A., Dimmock, A. 2020. Don’t Get Blindsided by Your Blind Spots. Business Harward Review.
- Gerjolj, S., 2011. Geštalt pedagogika nekoč in danes. Društvo za krščansko geštalt pedagogiko Ljubljana.
- Stare, J., Klun, M., 2016/2017. An analysis of the ethics infrastructure and ethical climate in Slovenian public administration. The Nispacee journal of public administration and policy, vol. 9, no. 2, str. 147-164.
- Vodičar, J., 2020. Kritika sekularizacije: tradicija kot pot do trdožive prihodnosti. Bogoslovni vestnik 80, št. 2, 253-266.