Na Socialni akademiji smo avgusta 2023 pričeli z organiziranjem srečanj t. i. skupine za voditelje. Že nad prvim odzivom smo bili presenečeni: v skupino se je takoj vključilo skoraj 20 oseb, ki na različnih mestih v Cerkvi delujejo kot voditelji ali voditeljice.
V bratskem vzdušju smo se skozi celotno šolsko leto tako povezovali duhovniki in laiki, ženske in moški. Vsem pa je bilo skupno dvoje: prvič, da želimo nadgraditi svoje lastno vodenje in drugič, da želimo po svojih močeh prispevati tudi nekaj k dvigu kulture vodenja v Cerkvi na Slovenskem.
Kako so potekala srečanja?
Srečevali smo se enkrat mesečno, izmenično na daljavo in v živo. Skozi več poskusov smo v prvih nekaj srečanjih razvili svojski način dela, temelječ na petih elementih:
- branju in podelitvi Božje besede z vidika vodenja (Kaj mi danes Jezus sporoča kot voditelj voditelju?),
- uporabni veščini meseca, ki jo je vedno predstavil eden od udeležencev,
- voditeljski zgodbi – pričevanju enega od udeležencev o tem, kako se je skozi vzpone in padce razvijala njegova voditeljska pot,
- podelitvi v malih skupinah in
- razmišljanju o tem, kaj lahko naredimo za ostale voditelje v Cerkvi na Slovenskem.
Udeleženci so v srečevanju prepoznavali mnoge koristi, saj kot voditelji doživljajo težke situacije, ki jih lahko v takšni skupini delijo z drugimi.
Želite poskusiti tudi sami?
V tem prispevku bi rad z vami delil šest izkušenj, ki vam lahko pomagajo pri ustanovitvi skupine voditeljev na župnijski, dekanijski ali škofijski ravni, na ravni gibanja ali združenja. Primer takšne skupine bi lahko bil skavtski SKVO (skupnost voditeljev), nekateri ŽPS (župnijski pastoralni sveti) in podobne.
1. Če ste iz različnih krajev, lahko uvedete hibridni model
V času pandemije Covid-19 smo se navadili, da nekatere dejavnosti lahko potekajo tudi na daljavo. Ta model smo na Socialni akademiji obdržali še posebej v skupinah, kjer udeleženci prihajajo iz med seboj zelo oddaljenih krajev ali so ti zelo zaposleni.
Pri skupini za voditelje pa srečevanja v živo vendarle nismo želeli žrtvovati. Zato smo poskusili s hibridnim modelom. V lihih mesecih smo se za dve uri srečali v živo, v sodih mesecih pa za uro in pol na daljavo. In model je deloval!
2. Ravnotežje med duhovnostjo in veščinami
V skupino so voditelji prihajali z različnimi izkustvi. Nekateri so več stavili na voditeljske veščine, drugi vse polagajo na zasidranost v Kristusu in Božji besedi. Izkazalo pa se je, da sta za voditelja pomembna oba vidika: veščine in duhovnost. Brez zasidranosti veščine ne pomagajo, brez veščin pa se tudi potopljenost v Božjo besedo ne izrazi. Pomembno se nam je zdelo, da se to ravnotežje odraža tudi v času, porabljenem za eno in drugo. Približno polovico smo ga namenili duhovnosti, polovico pa razvijanju veščin.
3. Vloga Božje besede
Brati Sveto pismo z vidika Jezusa kot voditelja je bila za večino med nami nova izkušnja. Dejstvo pa je, da je bil Jezus vrhunski voditelj, zato ga je tudi na tem področju modro poslušati. Ob Božji besedi smo se pogovarjali v malih skupinah (4-6 oseb) – tako na srečanjih v živo kot na daljavo.
4. Veščina meseca
Veščini meseca smo na srečanju namenili okoli 20 minut. Običajno je bila predstavljena frontalno, pripravil jo je eden od udeležencev.
Pomembno pa se nam je zdelo, da ni bila predstavljena le teoretično, ampak so bila podana tudi priporočila, kako z njo v praksi. Primeri veščin ali konceptov, ki so bili predstavljeni, so Joharijevo okno, pravilo 80 / 20, koristi uporabe letnega razgovora in metoda Odprti prostor.
5. Voditeljske zgodbe
Jedro srečanj v živo (pri srečanjih na daljavo tega dela nismo izvajali) so tvorile voditeljske zgodbe. Pričevanja voditeljev o tem, kako so bili v vodenje poklicani, s katerimi ovirami so se srečevali, kje so doživljali blagoslove in kje padce, kako so na njihovo vodenje vplivala najzgodnejša leta ter na katerih področjih so se skozi čas najbolj spreminjali.
Pričevanja so v povprečju trajala pol ure, sledila pa je refleksija v malih skupinah (4-5 oseb), ki je običajno potekala v dveh ali treh kratkih krogih:
- Kaj me je pri pričevanju nagovorilo in kako je to povezano z mojim vodenjem?
- Kaj od tega, kar so povedali ostali člani skupine, me je nagovorilo?
- Kaj od povedanega želim odnesti v svoje vodenje?
6. Slepe pege
Pričevanja so razkrivala mnoge slepe pege nas kot voditeljic in voditeljev. Gre za tiste predele voditeljeve osebnosti, ki se jih sam ne zaveda, drugi pa mu o njih zaradi različnih razlogov, pogosto zaradi pozicijske avtoritete, zelo redko spregovorijo.
Soočanje s svojimi slepimi pegami je za voditelja težak proces, ki vključuje mnogo pasti. Prva je že ta, da jih sploh prepozna! Pogoj, da so slepe pege v skupini prišle na dan, je bil, da smo vanjo povabili Svetega duha, v medsebojnih odnosih pa dovolili dovoljšno mero ranljivosti. Prav to lastnost skupine je več članov ocenilo kot najbolj dragoceno.
Za več informacij
To so naše izkušnje z vodenjem skupine voditeljev. Če želite poskusiti, lahko več informacij vedno dobite na [email protected]. Z veseljem pa bomo prebrali tudi vaše izkušnje!
Prispevek je bil v nekoliko drugačni obliki objavljen v reviji Cerkev danes, št. 3/2024.
