Algoritmi bodo vodili procese. Kdo bo vodil ljudi?
Danes veliko razpravljamo o tem, kaj vse bo znala umetna inteligenca. Manj pa o tem, kaj bo njen razvoj zahteval od ljudi, ki bodo sprejemali odločitve, vodili skupnosti in oblikovali družbo. Prav to vprašanje odpira nova enciklika papeža Leona XIV Magnifica Humanitas (O varovanju človeške osebe v času umetne inteligence). V samem bistvu je njeno sporočilo jasno: prihodnost bo v veliki meri odvisna od voditeljev, ki bodo znali graditi zaupanje, varovati človekovo dostojanstvo in krepiti odnose, na katerih temelji skupnost.
Zakaj postaja dialog ena ključnih kompetenc prihodnosti?
Enciklika opozarja, da digitalna kultura pogosto spodbuja hitrost, poenostavljanje in delitve. Algoritmi nas lahko zapirajo v mehurčke podobno mislečih, družbena omrežja pa pogosto nagrajujejo odzivnost bolj kot poslušanje. Zato Leon XIV v središče postavlja dialog, kritično presojo in odgovornost za skupnost.
»Odprtost za dialog je sestavni del poslanstva Cerkve.« Dialog ni le prijazna oblika komunikacije. Je način iskanja resnice in skupnega dobrega.
Kasneje poudari še: »Resnica ima globoko odnosno razsežnost; gradi se skozi vezi zaupanja, skupne prakse ter pošteno izmenjavo z drugimi in s svetom.«
Posebno pomembno vlogo pri tem pripisuje živim skupnostim in civilni družbi. Prav tam se učimo sodelovanja, zaupanja in skrbi za druge – vsega tistega, česar tehnologija sama ne more ustvariti. Tehnologija lahko izboljša procese, ne more pa graditi občestva.
Kakšne voditelje potrebujemo?
Iz tega izhaja tudi vprašanje vodenja. V času umetne inteligence ne bo dovolj zgolj učinkovito upravljanje ali sposobnost uporabe novih tehnologij. Potrebovali bomo voditelje, ki bodo znali ohranjati tisto, česar algoritmi ne zmorejo: graditi zaupanje, povezovati ljudi in ustvarjati prostore resničnega srečevanja. Enciklika opozarja, da tehnologija nikoli ne sme nadomestiti človeškega razločevanja, odgovornosti in odnosov. Prav nasprotno – bolj ko bodo digitalna orodja napredovala, bolj dragoceni bodo osebni stik, poslušanje in skupno iskanje rešitev.
To je tudi izziv za vsakega izmed nas. Ko imamo na voljo vedno več digitalnih orodij, je velika skušnjava, da še več časa preživimo za računalnikom in še manj v pristnih odnosih z ljudmi. Vprašanje ni le, koliko časa namenimo uporabi umetne inteligence, temveč tudi, koliko časa namenimo pogovorom iz oči v oči, sodelovanju v skupnosti in poslušanju ljudi, ki razmišljajo drugače od nas.
V tem duhu Leon XIV citira tudi Tolkiena:
»Ni naša naloga, da bi obvladali vse tokove sveta, temveč da storimo, kar je v naši moči za dobro dni, ki so nam dani; da izkoreninjamo zlo na poljih, ki jih poznamo, in tistim, ki pridejo za nami, zapustimo čisto zemljo za obdelovanje.«
To je morda tudi najlepši opis vodenja za naš čas. Ne gre za nadzor nad vsem, ampak za sposobnost postavljanja pravih prioritet. Umetna inteligenca nam lahko pomaga pri iskanju odgovorov, ne more pa določiti, katera vprašanja so najpomembnejša. To ostaja naloga voditeljev – in pravzaprav vsakega izmed nas. Od naših prioritet, vrednot in vizije bo odvisno, kakšno prihodnost bomo gradili.
Vir:
https://www.vatican.va/content/leo-xiv/en/encyclicals/documents/magnifica-humanitas
———–
Želite delati nove korake v svojem okolju ter krog vpliva razširiti z voditeljskim delovanjem? Vpišite se v 9-mesečni program Vodenje 9,7 (oktober 2026 – junij 2027)
