Kako voditi skupnost, kjer so prostovoljci stari malo čez 20 let, motivacija pa niha med željo po spreminjanju sveta in potrebo po počitku? O tem smo se pogovarjali s predstavniki Mlade karitas (Young Caritas Slovenia).
Mlada karitas ni le podmladek Slovenske karitas, ene največjih humanitarnih organizacij pri nas. Je laboratorij vodenja za nove generacije. Njihova zgodba se je začela leta 2016 v Lurdu, kjer so mladi jasno povedali: “Mi hočemo biti bolj vključeni.” Danes dokazujejo, da mladi niso le izvajalci navodil, ampak lahko aktivno sodelujejo pri lajšanju in odpravljanju družbenih problemov – kot voditelji, nosilci inovacij in soustvarjalci programov.
Da so do tega prišli, so morali v mreži Karitas iti skozi proces, najti skupen interes, postaviti vizijo in poslanstvo. V pogovoru z nacionalnim koordinatorjem Luko Ovnom in koordinatorko Zalo Zevnik se je izrisalo nekaj ključnih lekcij o vodenju sodobnih prostovoljcev.
Od “vojaškega reda” do psihološke varnosti
Nekdaj je v prostovoljstvu veljal red, ki je včasih mejil na vojaško disciplino. Prostovoljcev se ni “ujčkalo”, sistem je bil postavljen, naloge jasne. Danes ta pristop ne deluje več.
Nova generacija potrebuje veliko več občutka varnosti in pripadnosti. Prostovoljstvo zanje ni le delo, temveč tudi prostor za reševanje lastnih izzivov. Kot ugotavljajo pri Mladi karitas, mladi danes potrebujejo voditelje, ki niso le avtoritete, temveč mentorji, ki ustvarjajo prostor zaupanja. Potrebujejo strukturo, da se počutijo varni, hkrati pa dovolj svobode, da se lahko izrazijo in sprostijo.
“Danes mladi potrebujejo kombinacijo reda in razpuščenosti. Podobno kot pri gasilcih,” slikovito opiše Luka Oven.
Pripadnost se gradi na odnosih, ne na nalogah
Zakaj mladi prihajajo k Mladi karitas?
- Ker je tam dobra družba in skupnost.
- Da naredijo nekaj dobrega za druge.
Vrstni red je pomemben. Če v organizaciji ni pristne skupnosti, druženja in prijetnega vzdušja, tudi humanitarno poslanstvo ne bo dovolj za dolgoročno zadržanje prostovoljcev. Zato Mlada karitas vlaga veliko energije v gradnjo skupnosti. Pozornost posvečajo prav odnosom – na piknikih in preprostem druženju ob pici, na duhovnih vikendih in rednih srečanjih. Tudi na letnem nacionalnem vikend srečanju nima glavne vloge izobraževanje, ampak povezovanje, šport, slavljenje.
Motivacija današnje mladine se torej spreminja. Najdejo pa se tudi prostovoljci z izkušnjo globoke osebne vere, ki so pogosto najbolj zavzeti. Pri njih je v ospredju miselnost: “Najprej bom pomagal drugim, šele potem bom iskal nekaj zase.”
Izziv nove dobe: manjša odpornost in “ghosting”
Postcovidno obdobje je prineslo spremembe, ki jih voditelji ne morejo prezreti. Pri Mladi karitas opažajo:
- manjšo odpornost: mladi se hitreje izčrpajo ali obupajo;
- spremenjene vrednote: skrb zase (self-care) je za mnoge pomembnejša od vztrajanja do konca ali pomoči drugim;
- komunikacijske šume: dogajajo se odpovedi v zadnjem hipu brez pojasnil, celo sredi projektov, kot so letovanja. Ta pojav je znan kot ghosting, ko nekdo nenadoma prekine vse stike z drugo osebo in »izgine kot duh«.
Ustrezen odgovor na to ni prisila, ampak prilagoditev sistema. Če so tedenski programi preintenzivni (premalo prostega časa), je treba mlade razbremeniti, učinkovitost pa doseči drugače. Zato povečujejo število animatorjev na skupino, da se breme porazdeli.
Odprta komunikacija in reševanje nesporazumov za zaprtimi vrati
Pri delu z ljudmi so konflikti neizogibni. Mlada karitas stavi na kulturo odprte komunikacije ter takojšnjega in spoštljivega odziva.
- Mediacija: ob zaznani napetosti sledi ločen pogovor, kjer iščejo vzrok težave. Najprej na nižji ravni, po potrebi tudi na višji.
- Supervizija: za voditelje, ki delajo z ranljivimi skupinami, so ključne supervizije z zunanjimi izvajalci. “Zaradi teh evalvacij smo boljši voditelji,” pravijo.
Zanimiva je praksa ločevanja vlog – če sta voditelja fant in dekle (par), je včasih bolje, da pri delu nista skupaj, da se ohrani profesionalna dinamika.
Pogled naprej: Vključevanje in prepoznavnost
Kljub izzivom število prostovoljcev Mlade karitas narašča. Njihov cilj ni le povečanje števila, temveč subsidiarnost – kar je mogoče narediti na nižji ravni, naj se zgodi tam. Čutijo potrebo in izziv, kako mlade aktivirati v čim več župnijah, zato želijo okrepiti njihovo lokalno vključenost. Pri tem jih s svojim znanjem, viri in infrastrukturo podpira tudi mreža Karitas.
Mlada karitas dokazuje, da je mogoče združiti pomoč sočloveku in vrednote človekovega dostojanstva z modernimi pristopi. S povezovanjem medgeneracijskih izkušenj in mladostniške zagnanosti ustvarjajo model delovanja, ki je lahko zgled in navdih drugim nevladnim organizacijam v Sloveniji ter tudi mednarodni mreži Karitas Europa.
Dokazujejo, da so vrednote in vera lahko močan in vključujoč temelj sodobnega vodenja.
Kaj deluje pri vodenju mladih v okviru Mlade karitas?
- Prenos odgovornosti: Mladi naj vodijo mlajše glede na svoje zmožnosti. Naj bodo koordinatorji, ne le izvajalci.
- Mentorstvo: Starejši voditelji naj ne ukazujejo, temveč spremljajo.
- Komunikacija: Uporaba kanalov, ki so mladim blizu (npr. Discord), ob tem pa vztrajanje pri srečanjih v živo.
- Jasna identiteta: Mladi želijo biti del nečesa večjega (Young Caritas Europe), ob spoštovanju lokalnih posebnosti.
Vsebina bloga izraža mnenje avtorja in ne predstavlja uradnega stališča MJU.
