Mnoge medijske pobude, nastale znotraj Cerkve, med njimi tudi nekaj takšnih, v katere je bilo vloženih veliko več sredstev, so po nekaj letih ugasnile. Radio Ognjišče je pravo nasprotje, saj živi že več kot 30 let. Kako jim to uspeva?
»Jure, gostje so prišli!« se je zaslišalo na hodniku Radia Ognjišče. »Kdo je danes gost?« je odgovoril Jure Sešek.
Ta prisrčen sprejem, ki je vseboval kanček prijateljske zbeganosti, je bil zanimiv uvod v naš obisk. Kot ekipa projekta, ki proučuje, kako delujejo različne skupnosti, smo prišli z jasnim namenom: obrniti vloge. Običajno sprašujejo radijci, tokrat pa smo mi povprašali njih: odgovornega urednika Tadeja Sadarja, vsem znanega Jureta Seška in mlado moč Majo Morela Čuk. Kako jim že več kot tri desetletja uspeva graditi tako močno skupnost, ki se jo čuti tudi navzven – med poslušalci?
Njihov skupni »zakaj« – poslanstvo in vrednote v praksi
Zanimala nas je praksa. Prvo prakso smo opazili takoj. Naš pogovor se ni začel v studiu, ampak s postankom v kapeli, ki je središče Radia Ognjišče. Sodelavci se tu dnevno zbirajo k molitvi za različne namene. Na steni ob kapeli je obešen seznam rojstnih dni in godov vseh sodelavcev – tako molijo tudi drug za drugega. Tu se nahaja jedro njihove povezanosti: stik z Bogom in med seboj, ki plete številne duhovne in človeške niti.
Ne gre le za to, kaj delajo, ampak zakaj. Njihovo poslanstvo širiti evangelij in biti slovenski radio živijo vsak dan. Njihov skupni temelj in vrednote so dom, domovina in vera. Skrb za lep jezik je del tega »zakaj«. Prav ta »zakaj« daje ekipi trdnost, ki presega zgolj poslovne cilje.
Izrazi svoj talent – vodenje, ki temelji na intuiciji in zaupanju
Pogled v preteklost je pokazal, da je njihova kadrovska politika vedno temeljila na prepoznavanju potenciala. Potencialu dajejo prednost pred formalnimi izkušnjami. Tako je Jure na avdicijo prišel kot študent pedagogike ter bil povabljen k snovanju in vodenju otroške oddaje. Robert je prišel kot kmet in postal IT-jevec, a je svojo strast ohranil v oddajah za kmete. To kaže na sposobnost vodstva, ki je imelo intuicijo in veliko zaupanja, da bodo mladi novinci svoje talente tudi izmojstrili. Ta prenos zaupanja poteka še danes.
Kultura doma
Na Radiu Ognjišče niso le sodelavci, ampak si prizadevajo delovati kot velika družina. Skrbijo za medsebojno podporo, ki presega formalne delovne obveznosti. To potrjuje Juretova izjava, da lahko v 15 minutah dobi zamenjavo, če prejme neko ponudbo za vodenje dogodka. Ali Maja, ki pravi, da včasih sodelavci popazijo tudi na kakšnega otroka, če ni drugih možnosti. Nimajo certifikata »Družini prijazno podjetje«, a to živijo v praksi, kar je bistveno močnejše od vsakega certifikata.
Glavni vir je zaupanje
Tadej Sadar o sebi kot uredniku pravi, da je varuh virov. Takoj doda, da je njihov glavni vir zaupanje, da se bo kljub izzivom vse dobro izteklo. Dolgoletne izkušnje jim narekujejo izjemno previdno upravljanje. Zato pogosto zastavljeno vprašanje »Ali res potrebujemo tole?« ni le finančno, temveč tudi etično. Gre za odnos globokega spoštovanja do donatorjev (prijateljev Radia Ognjišče), saj morda »ne darujejo od svojega viška«.
Primopredaja – »prenos ognja« na nove generacije
To je eden največjih izzivov vsake organizacije. Na Radiu Ognjišče se trenutno dogaja prihod vala mladih sodelavcev (kot je Maja), kar prepoznavajo kot ključno in precej visoko stopnico. Ne gre le za tehnično uvajanje, ampak za predajo kulture, vrednot in vizije. Temu posvečajo veliko pozornosti, saj se želijo izogniti težavam, ki se pojavljajo pri prenosu na mlajše generacije v družinskih podjetjih. Vodstvo mora pokazati visoko stopnjo zrelosti in zavedanja, da je prenos ognja veliko težji od prenosa dela. Ta apel in prošnja za zaupanje velja tudi poslušalcem, za katere ugotavljajo, da so danes zahtevnejši kot pred 30 leti.
Kako ohraniti osebni stik kljub zahtevi po 24-urni prisotnosti?
Narava radijskega dela je, da je vedno nekdo dežuren. To operativno dejstvo otežuje gradnjo skupnosti znotraj ekipe, saj je nemogoče, da bi lahko bili vsi hkrati prisotni na skupnih srečanjih. Čeprav se trudijo z 1-2 srečanji letno, ostaja izziv, kako ob stalni prisotnosti v etru zagotoviti tudi dovolj medsebojnega stika, prenosa znanja in vizije na vse zaposlene. Številčna in starostno raznolika ekipa ima različne želje in potrebe, usklajevanje vseh pa je kar velik izziv. A že kratek in spoštljiv stik s sodelavcem ena-na-ena lahko razreši marsikaj.
Kako ostati zvest jedru in nagovarjati vse?
To je eden glavnih strateških izzivov, kjer je treba nenehno iskati ravnotežje med ohranjanjem identitete in odprtostjo za rast. Kako biti radio za vse Slovence in se odzivati na potrebe širše družbe, ne da bi pri tem zmotili ali izgubili svojo ožjo, jedrno populacijo verujočih? Zelo so ponosni, da gradijo dialog z ateizmom in obravnavajo družbeno-politične teme, četudi se njihova mnenja in vrednote razhajajo. Paziti pa morajo tudi, da iz svojega radarja ne izgubijo mladih.
»Popihajmo in spet bo zažarelo«
Ko smo sogovornike vprašali, kako to, da se »v 30 letih niso pokvarili«, je bil odgovor iskren in skromen: »To še zdaleč ni zgolj rezultat našega dela.«
Morda je prav v tem ključna lekcija. Obisk Radia Ognjišče nam je razkril organizacijo, ki se svojih moči in talentov zaveda prav tako močno kot svojih izzivov – naj bo to uvajanje nove generacije ali iskanje ravnotežja med nagovarjanjem ožje in širše publike.
Nimajo debelih priročnikov o vodenju, a so z intuicijo in zaupanjem ustvarili nekaj, kar še vedno žari. Njihovo ime »Ognjišče« se je izkazalo za popolno prispodobo vodenja. Kot so dejali sami: »Mogoče pri starejših tega žara včasih malo zmanjka, ampak potem pa popihamo in spet zažari.«
Zdi se, da je vodenje na Radiu Ognjišče prav to: nenehno, zavestno »pihanje v žerjavico« – v žerjavico poslanstva, medsebojnih odnosov in skupnega »zakaj«.
Iz uredništva smo odšli z uvidom, da močnih organizacij ne ustvarijo popolni sistemi, ampak ljudje, ki so povezani in delujejo z namenom, večjim od njih samih. In to je kultura, ki jo začutiš v trenutku, ko stopiš skozi vrata.
Vsebina bloga izraža mnenje avtorja in ne predstavlja uradnega stališča MJU.
